Django (Jamie Foxx) je črnski suženj, ki ga reši in osvobodi suženjstva lovec na glave dr. Schultz (Christoph Waltz), da bi mu pomagal poiskati kriminalce, ki jih išče. Na njuni skupni poti se bolje spoznata in Django Schultzu zaupa svojo zgodbo in odločitev, da bo poiskal svojo ženo Broomhildo (Kerry Washington). Schultz se odloči, da mu jo bo pomagal poiskati in osvoboditi iz suženjstva. A vse to je prej kot lahka naloga. Django brez okovov je še ena mojstrovina Quentina Tarantina, ki obravnava problematiko suženjstva na nič kaj olepševalni način. Film se zgleduje po špageti vesternih, kakršna sta na primer Dober, grd, hudoben in Za prgišče dolarjev, a hkrati k temu dodaja svojevrsten Tarantinov pečat, ki v resno tematiko vpelje črni humor in na litre krvi ter mrcvarjenja ter gledalce spomni na podoben pristop kot v primeru Miikejevega Sukiyaki Western Django. Kljub svoji skoraj triurni dolžini in ponekod nekoliko upočasnjenim kadrom, je film odlična in poučna zabava, saj vsebuje poleg tematike suženjstva še nemške legende, moralne nauke in še marsikaj drugega. Vsekakor je lepo videti, da je Trantino po nekoliko slabšem izdelku, kot je Smrtno varen, in malce bolj solidnem, kot je Neslavne barabe, še vedno v dobri formi, saj je Django brez okovov vsaj primerljiv s klasiki, kakršni so Stekli psi, Šund in Ubila bom Billa (oba dela).
OCENA: 9/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar