Mala modra Peyotova bitjeca so se ponovno vrnila. Tokrat se zgodba osredotoča na Smrketo in njeno iskanje same sebe. Gargamel (Hank Azaria) jo ugrabi in hoče od nje izvedeti recept za urok, ki jo je spremenil v modro bitjece. Pri tem mu pomagata tudi njegovi novi stvaritvi, Žlehtka imenovana Viki in Brdavs. V primerjavi s prvim delom nadaljevanje ponudi bistveno več smrčje esence, a še zmeraj ne dovolj, da bi gledalec ob filmu lahko zares užival. Azaria kot Gargamel pa je v tem filmu še bolj nadležen kot v prvem, saj enostavno pretirava v skoraj vsaki sceni. Edina dobra plat, tako kot v prvem delu, je vsekakor Azrael, Gagamelov mačji sopotnik, ki zahvaljujoč računalniški animaciji premore več karizme kot katerikoli igralec v filmu. Čeprav ima film jasno začrtano sporočilno vrednost, pa se je oklepa kot pijanec plota in jo skuša vedno znova in znova posredovati gledalcu, kar sčasoma postane že tako očitno, da bi že lahko slepec videl in gluhi slišal. Poleg tega so nekateri prizori res neprimerni za otroke, še posebej kar se dialoga tiče. Vsekakor boljše kot prvi del, a vseeno porazno.
OCENA: 3/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar