Druga avantura Varuhov galaksije nam postreže s preteklostjo Petra Quilla (Chris Pratt), bolje poznanega kot Star-Lord, in srečanjem z njegovim očetom Egom (Kurt Russell), ki ga povabi na svoj planet. Na tej avanturi je prisotna tudi vsa stara druščina, ki smo jo vzljubili že v prvem delu, in sicer Gamora (Zoe Saldana)m Drax (Dave Bautista), Rocket (Bradley Cooper) in Groot (Vin Diesel) v svoji manjši različici. Posadki pa se pridružijo tudi nekdanji sovražniki, kot sta Yondu (Michael Rooker) in Gamorina sestra Nebula (Karen Gillan). Na svoji poti se ekipa sooča s številnimi preprekami in vesoljskimi bitkami ter se nevede pripravlja na ponovno reševanje galaksije pred največjo grožno doslej.
Če se je prvo dejanje soočalo s skoraj neobstoječo zgodbo zaradi vpljevanja posameznih članov bodoče posadke in popolnoma nezanimivim negativcem, je treba priznati, da drugo dejanje te problematike ni uspelo odpraviti, saj je zgodba nadaljevanja še bolj neobstoječa, glavni negativec pa se pojavi šele v zadnjem dejanju. Poleg tega ima človek pri ogledu filma neprestano občutek, kot da manjka nekaj pomembnega in bistvenega, kar bi film napravilo bolj zanimiv. Vsekakor pa je režiser James Gunn odličen pri prikrivanju teh velikih pomanjkljivosti, saj vse mojstrsko zapakira v filmsko poslastico z veliko mero humorja in vesoljskimi bitkami epskih razsežnosti ter tako odvrača gledalčevo pozornost od vsega, kar pesti ta film.
K vsemu temu povrhu pripomore Quillov Mega Miks 2 (Awesome Mix, vol. 2), na katerem so zbrane številne glasbene uspešnice iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, kar filmu nudi odlično glasbeno podlago, s katero se vsi prizori res odlično sklapljajo, pa naj bodo to dramatični trenutki ali epske bitke z vesoljskimi plovili. To paleto skladb pa odlično podkrepi še glasba komponista Tylerja Batesa (John Wick 2, Salem), ki daoda še tisto piko na i pri epski razsežnosti.
Čeprav torej film nima veliko vsebine, pa po drugi strani premore soliden razvoj stranskih likov, še posebej Nebule in Yonduja, ki ju v tem nadaljevanju vidimo v povsem novi luči. Marvelu je tako s tem filmom vsaj deloma uspelo poustvariti to, kar jim je uspelo z Lokijem, saj so končno uspeli iz stranskih likov izvleči nekaj dodatne globine. Tudi dramatični trenutki niso slabo izpeljani, saj jih je režiser umestil zelo premišljeno. Prav tako film gradi na dinamiki med posameznimi osrednjimi liki, ki se soočajo z različnimi notranjimi razprtijami, tako da film na marsikateri točki izpade, kot da bi človek gledal zelo drago seanso pri psihiatru. Poleg tega lahko v filmu večkrat slišimo besedo "družina", kar nas nemudoma spomni na še eno filmsko franšizo, v kateri nastopa Vin Diesel in se posadka smatra kot družina. So torej Varuhi galaksije Marvelovi Hitri in drzni? Vse lepo in prav, ampak ta koncept počasi postaja že utrujajoč, saj so ga pred tem poskušali že vpeljati v tretje nadaljevanje xXx, še eno franšizo z Vinom Dieslom.
Kljub vsem pomanjkljivostim pa je film še vedno prava vizualna poslastica, saj so vsi planeti izredno barviti in dodelani do najmanjše podrobnosti. Vsekakor imate kaj za videti v 2D različici. Če pa razmišljate o ogledu 3D različice, potem verjetno ta zagotovo nudi še nekaj dodatne prostorske globine, kot je to razvidno že iz 2D različice, prisotnih pa je tudi nekaj trenutkov, kjer bi 3D lahko prišel malce bolj do izraza, vendar jih ni dovolj, da bi bil ogled v 3D toliko boljša izkušnja.
Filmska uspešnica je povrhu tudi pravi vir pretiravanja na vseh nivojih, tako da pretirava tudi v številu prizorv med odjavno špico, saj se ta številka ne giblje več med ena in dva. Tokrat je James Gunn poskrbel za kar pet prizorov v odjavni špici, izmed katerih je morda samo ena tista, ki je res pomembna za zgodbo in celotno Marvelovo kinematografsko vesolje. Film pretirava tudi z znanimi zvezdniškimi imeni, saj v njem najdemo tako Sylvestra Stallona, režiserja Roba Zombija, Setha Greena kot glas račaka Howarda, Vinga Rhamesa, Michelle Yeoh, Miley Cyrus kot glas Mainframa, Jeffa Goldbluma in Davida Hasselhoffa.
Varuhi galaksije, 2. dejanje (Guardians of the Galaxy Vol. 2) je torej visokoproračunska znanstveno-fantastična akcija, ki je sicer prava vizualna poslastica, a z bore malo vsebine in še vedno zelo slabo razvitim negativcem. Jamesu Gunnu je sicer tokrat uspelo s podobno recepturo kot v prvem delu, vendar je sedaj že vprašljivo, ali bo vžgala še v tretje. Humor in duhovite enovrstičnice so sicer vedno dobrodošli, vendar pa to še zdaleč ne napravi dobrega filma. Končni izdelek je tako povprečna in hitro pozabljiva znanstveno-fantastična akcija, s katero si boste nedvomno lahko krajšali čas in ob njej skoraj popolnoma izklopili možgane.
OCENA: 6,5/10
Ni komentarjev:
Objavite komentar