Dear Evan Hansen, filmska adaptacija priljubljenega broadwayskega muzikala, je veliko obetala, saj je poleg zanimive tematike in solidnih glasbenih točk imela za krmilom tudi režiserja Stephena Chboskyja (The Perks of Bing a Wallflower, Wonder), kar pa se je v bistvu izkazalo za dvorezen meč, podobno kot se je to že izkazalo pri režiserju Tomu Hooperju (Cats, Les Miserables). Nekateri režiserji so pač odlični pri dramskih izdelkih, medtem ko pri glasbenih popolnoma pogrnejo. To se je izkazalo tudi pri Chboskyju, saj v njegovi filmski adaptaciji tega priljubljenega muzikala skoraj nič ne deluje.
Najbolj moteči so vsekakor prehodi med govorjenimi in pevskimi deli, ki so pri muzikalih, kot so na primer La La Land, Moulin Rouge in The Greatest Showman, delovali povsem naravno, tukaj pa delujejo, kot da gledalec gleda dva poponoma različna filma. Tudi same glasbene točke so izvedene kar zelo nerodno, saj se včasih dejansko zdi, da igralci pri glasbi po domače povedano "fušajo" oz. sploh nimajo nekega pravega pevskega posluha.
Priznati je tudi treba, da sta lika, ki ju upodabljata Amy Adams (Enchanted, Arrival) in Julianne Moore (Magnolia, Wonderstruck), popolnoma neizkoriščena oz. režiser nikakor ne zna izkoristiti njunih talentov. Tudi Ben Platt deluje kot Evan Hansen zelo izčrpan, nezainteresiran in popolnoma neprimeren, čeprav je v bistvu on bil originalni Evan Hansen v broadwayski predstavi.
Režiser Chbosky meša dramo in glasbo do te ravni, da se prva že izraža v sami glasbi, kar privede do zelo neuglašenega petja, v katerem se izražajo emocije, kar povzroči zlome tonov, požiranje besed in druge moteče dejavnike, ki v muzikalu nikakor ne bi smeli biti prisotni.
Na srečo pa Dear Evan Hansen vseeno premore še zadostno mero sporočilne vrednosti in vsaj nekaj čustvenega zagona, da se nekako ne spusti popolnoma na raven muzikala, kot je Hooperjeva adaptacija muzikala Cats. Čeprav gre torej za veliko filmsko razočaranje letošnjega leta, pa smo vseeno lahko srečni, da zadeva ni šla popolnoma narobe, saj določene glasbene točke vseeno zadenejo v polno in dajo gledalcu možnost, da se poglobi v svoje misli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar