24/09/2020

Zadnja sezona animeja Attack on Titan prihaja decembra

NHK je med dokumenti "Spremembe na domačih programih v drugi polovici leta 2020" objavil tudi dokument, v katerem navaja, kdaj točno se bo začela predvajati zadnja sezona priljubljene animejske serije Attack on Titan. Dokument navaja, da se bo ta animejska serija še zadnjič vrnila na male zaslone 7. decembra 2020.
Poseben predogled na koncu tretje sezone, ki se je zaključila v mesecu juniju 2019, je sicer dražil, da bomo zadnjo sezono ugledali letošnjo jesen, ampak uradna stran za animejsko serijo in promocijski videi še zaenkrat ne razkrivajo nobene informacije o datumu, tako da ni tudi ne stoodstotno, ali je ta dokument, ki prihaja iz NHK, še vedno točen, ali pa morebiti lahko pride še do kakšnega dodatnega zamika. Prav tako ni jasno, ali bo zadnja sezona razdeljena na dva dela, podobno kot je bila tretja.

Angleško podnaslovljeno različico animejske bosta sočasno z izidom na Japonskem predvajali spletni storitvi s pretočno vsebino Crunchyroll in Funimation, slednji tudi angleško sinhronizirano različico. Žal bomo Slovenci zadevo morali ponovno piratizirati ali si jo ogledati z uporabo različnih storitev VPN, saj se bo animejska serija uradno predvajala samo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, na Irskem, v Južni Afriki, na Islandiji, Švedskem, Norveškem, Finskem, Nizozemskem in v Latinski Ameriki, povsod drugod pa bo regijsko zaklenjena, saj se v tej situaciji mora Crunchyroll žal podrejati Funimationu, ki ima "mednarodne" distribucijske pravice.


Za animacijo zadnje sezone serije tudi ni več zadolžen WIT Studio, ki je bil za vse dozdajšnje sezone, ampak studio MAPPA. Tudi režija je prešla v druge roke, saj za animejsko serijo ni več zadolžen Tetsuro Araki, temveč Yuichiro Hayashi (Dorohedoro, Garo the Animation, Kakegurui). Scenarij za štorijo je ponovno spisal Hiroshi Seko (Ajin, Vinland Saga, Mob Psycho 100). Za zasnovo likov je poskrbel Tomohiro Kishi (Dorohedoro, 91 Days). Tudi Hiroyuki Sawano se vrača kot skladatelj, vendar tokrat sodeluje še s Kohtajem Yamamotojem (Blue Exorcist: Kyoto Saga, The Seven Deadly Sins: Revival of The Commandments).

Vir: ANN

 

23/09/2020

Tudi Disney prestavlja filme na druge termine

Kot so že pričali ponovni zamiki filmov, kot sta Wonder Woman 1984 in Candyman, je bilo tudi mogoče pričakovati, da bo Disney spremenil izid filmov svojega paradnega podstudia Marvel Studios. To se je sedaj tudi zgodilo, saj letos ne bomo ugledali nobenega MCU filma, kot je bilo sprva načrtovano.

Film Črna vdova (Black Widow), ki je bil v naših kinih po prvi prestavitvi načrtovana za 5. november 2020, bo sedaj izšel šele 6. maja 2021.

Film Shang-Chi in legenda Desetih prstanov (Shang-Chi and the Legend of the Ten Rings), ki je bil načrtovan za 6. maj 2021, kamor so sedaj prestavili film Črna vdova, bo izšel dobra dva meseca pozneje, in sicer 8. julija 2021.

Film Eternals, ki je bil načrtovan za 11. februar 2021, pa bo sedaj prijadral na velika platna šele v drugi polovici naslednjega leta, in sicer 4. novembra 2021.

Sprmenjenim termin pa se niso izognili niti filmi nekdanjega studia 20th Century Fox, ki je sedaj pod okriljem studia Disney in se imenuje 20th Century Studio.

Smrt na Nilu (Death on the Nile), nadaljevanje uspešnice Umor na Orient Ekspresu (Murder on the Orint Express), bo namesto 22. oktobra 2020 po novem izšlo šele 17. decembra 2020.

Film The King's Man: Začetek (The King's Man) pa so po drugi strani prestavili na malce zgodnejši termin, saj film ne bo več izšel 25. februarja 2021, temveč že 11. februarja 2021.

Med drugimi premiki najdemo še filme The Empty Man, ki bo namesto 3. decembra 2020 po novem izšel že 22. oktobra 2020, Deep Water, ki bo namesto 12. avgusta 2021 izšel šele 12. novembra 2021, in West Side Story, ki bo namesto 17. decembra 2020 izšel po novem šele 10. decembra 2021.

To so torej samo premiki, ki jih je najavil Disney, smo pa vsekakor lahko prepričani, da bodo sprožil premike terminov filmov drugih studiev, ki bodo sedaj morali ponovno razmisliti strateško, kateri datumi najbolje ustrezajo njihovim paradnim filmskim izdelkom.

Vir:comingsoon.net

19/09/2020

Super Mario prihaja na velika platna v letu 2022

Nintendo je potrdil, da leta 2022 v kinematografe širom sveta prihaja animirana celovečerna adaptacija franšize video iger Super Mario Bros. Še več, za animacijo bi naj poskrbeli pri Illumiation Entertainment, ki so nam servirali že animirane celovečerne uspešnice, kot so Jaz, baraba (Despicable Me), Minioni (Minions) in Zapoj (Sing). Nadalje je Nintendo tudi izjavil, da "produkcija poteka gladko".

Ustanovitelj studia Illumination Entertainment, ki je v bistvu del studia Universal Pictures, Chris Meledandri je za Variety novembra 2018 povedal, da sta razvoj in predprodukcija animiranega filma "prednostna" za morebitni izid leta 2022. Meledandri bo služil tudi kot producent te animirane štorije, prav tako pa tudi sam oče franšize iger Shigeru Miyamoto. Meledandri je tudi izjavil, da Miyamoto igra "pomembno vlogo pri ustvarjanju tega filma" in da je "izvirni kreativni glas" pogosto odsoten pri hollywoodskih igranih in animiranih adaptacijah tovrstnega materiala.
Illumination bi tako načrtovanje tega animiranega filma naj začel že februarja 2018, sam projekt pa financirata tako Nintendo kot tudi studio Universal Pictures, pri čemer bo slednji tudi poskrbel za mednarodno distribucijo filma.

Glede na to, da je v Sloveniji distributer za filme tega studia Karantanija Cinemas, bodo torej za prihod štorije v naša kina poskrbeli pri tem disributerju. V kakšni različici bo zadeva na voljo, za zdaj še ne moremo reči, vsekakor pa vsi igričarji upamo, da bosta na voljo tako podnaslovljena kot tudi sinhronizirana različica za najmlajše.

Franšiza iger je sicer že leta 1993 prejela eno igrano adaptacijo, v kateri sta brata Mario upodabljala Bob Hoskins (Unleashed) in John Leguizamo (Ice Age), Bowserja oz. kralja Koopo pa je upodobil odlični, a žal že pokojni Dennis Hopper (Speed). Ker je adaptacija zelo odstopala od izvirnega materiala in je bila veliko temačnejša, vsekakor med gledalci in kritiki ni prejela dobrega odziva, vendar je skozi vsa ta leta vseeno dobila nekakšen kultni status in krog zagovornikov.

Vir: ANN

17/09/2020

Novosti za Nintendo Switch

Danes ob 16. uri je Nintendo na svojem Youtube kanalu predvajal najnovejši Nintendo Direct Mini: Partner Showcase, na katerem je predstavil nekaj novosti partnerskih založnikov, ki prihajajo na konzolo Nintendo Switch v naslednjih dneh, tednih in mesecih.

V nadaljevanju smo dodali nekaj napovednikov za prihajajoče naslove oz. naslove, ki so izšli po sami predstavitvi. Oglejte si jih in morda boste našli kakšen naslov zase. Med založniki se najdejo Capcom, NIS America, Paradox Interactive, Moon Studios idr.


MONSTER HUNTER RISE (Capcom, 26. 3. 2021)


MONSTER HUNTER STORIES 2: WINGS OF RUIN (Capcom, poletje 2021)


FITNESS BOXING 2: RHYTHM & EXERCISE (Nintendo, 4. 12. 2020)


DISGAEA 6: DEFIANCE OF DESTINY (NIS America, poletje 2021)


EMPIRE OF SIN (Paradox Interacive, 1. 12. 2020)


SNIPER ELITE 4: ITALIA (Rebellion, zima 2020)


BALAN WONDERWORLD (Square Enix, 26. 3. 2021)


RUNE FACTORY 5 (XSEED Games, 2021)


ORI AND THE WILL OF THE WISPS (Moon Studios, 17. 9. 2020)


Znani so izid in cene za kozolo PS5

Včeraj je potekal Playstation 5 Showcase, kjer je Sony končno razkril, kdaj bo konzola izšla in koliko bo treba odšteti za to konzolo nove generacije, ki bo, kot je že bilo znano prej, na voljo v dveh različicah. Izid konzole je v Evropi načrtovan za 19. 11. 2020, medtem ko bo na ameriškem tržišču na voljo že teden dni prej, in sicer 12. 11. 2020, tako da bomo na stari celini žal morali potrpeti teden dni dlje, kar vsekakor ni nič novega.

Kot smo napisali, bo konzola na voljo v dveh različicah. Prva različica je standardna različica, ki bo vsebovala tudi optično enoto (Blu-Ray 4K) ter tako omogočala igranje špilov na fizičnih nosilcih oz. Blu-Ray ploščkih. To bo še posebej prišlo v poštev za lastnike fizičnih PS4 špilov, saj konzola omogoča povratno združljivost s PS4. Za to različico konzole bo treba odšteti 499 €. Druga različica pa je t.i. digitalna različica, ki te optične enote ne bo vsebovala in bo tako omogočala samo prenos špilov iz spletne prodajalne (PS Store). Za to različico boste odšteli 100 evrov manj, torej zgolj 399 €, kolikor je sprva stala konzola PS4 oz. je sedaj treba odšteti za PS4 Pro.

Vsekakor pa to niso vse novosti, ki bodo ob izidu konzole na voljo. Če vas zanima, kaj vse lahko pričakujete in če ste zamudili Playstation 5 Showcase, si lahko celoten posnetek ogledate spodaj, kjer boste našli vse informacije, ki so trenutno na voljo, kar se tiče iger in same konzole.


Obe različici konzole lahko zaenkrat pri nas prednaročite na mimovrste, vsaj tukaj sem zaenkrat uspel zaslediti prednaročila, vendar bodo v prihodnjih dneh verjetno na voljo tudi pri drugih prodajalcih zabavne elektronike. Spodaj vam prilagamo tudi povezavi do prednaročil:

standardna različica                               digitalna različica

15/09/2020

Božične kronike 2 prihajajo na Netflix novembra letos

Se še spomnite Netflixove božične avanture Božične kronike (The Christmas Chronicles), v kateri je Božička igral nihče drug kot Kurt Russell (Tango & Cash, Escape from New York)? Če se ga, vas lahko razveselimo, saj letos igrana štorija prejme nadaljevanje, v katerem mu bo družbo delala tudi gospa Božiček, ki jo upodablja Goldie Hawn, katera je s Kurtom Rusellom leta 1987 igrala že v filmu Overboard.

Nadaljevanje, ki bo preproso naslovljeno Božične kronike 2 (The Christmas Chronicles 2), bo prišlo na storitev s pretočno vsebino 25. 11. 2020, kar je Netflix danes podražil s kratkim dražilnkom na svojem Twitter računu. Ta dražilnik oz. povezavo do tega dražilnika si lahko ogledate spodaj.

Chris Columbus (Harry Potter and the Philosopher's Stone, Home Alone), ki je pri prvem delu bil zgolj producent, je za nadaljevanje prevzel tudi režijsko krmilo, poleg Russella pa se pred kamero vračajo tudi Darby Camp (Benji), Kimberly Williams Paisley (Father of the Bride) in Judah Lewis (The Babysitter).

Zgodba nadaljevanja se osredotoča na Kate Pierce (Darby Camp), ki je sedaj cinična najstnica. Po naključju okoliščin se ponovno sreča z Božičkom, da bi mu pomagala rešiti božič pred skrivnostnim, magičnim zdraharjem Belsnickelom (Julian Dennison), ki je zagrozil, da bo za vedno uničil božič.

Varuška: Morilska kraljica (2020)

Varuška: Morilska kraljica (The Babysitter: Killer Queen) je nadaljevanje Netflixove uspešne komične grozljivke iz leta 2017, v kateri se satanistični kult spravi nad osnovnošolca Cola (Judah Lewis), ko je sam doma z varuško Bee (Samara Weaving), ki je v bistvu vodja tega kulta. A ker skupina ni računala, da se bo Cole uprl, jih na koncu enega za drugim vse pošlje v pekel. V nadaljevanju je Cole sedaj srednješolec in v očeh večine še vedno zguba, saj mu nihče ne verjame, kaj se je pred dvema letoma dejansko zgodilo. Nekega dne ga soseda Melanie (Emily Alyn Lynd) povabi, da se ji s prijatelji pridruži na zabavi ob jezeru, kjer pa stvari znova postanejo satanistične, saj so se duhovi iz Colove preteklosti vrnili v življenje in ponovno hrepenijo po njegovi krvi.

Če je prvi del ponudil odlično kombinacijo gnusa in komičnosti, je drugi del pravo nasprotje. Mrcvarjenja in klanja je v nadaljevanju še več, sama komičnost pa je na tako banalni ravni, da že sploh ni več smešna. Smrt je v filmu, ki se sploh ne more odločiti, ali hoče biti resna grozljivka, parodija ali komedija, povsem nekaj običajnega in nedokončnega, saj skoraj nihče ne ostane zares mrtev. Poleg tega film neizvirno vključuje različne reference iz bolj ali manj znanih filmov ter njihovih nadaljevanj in si hkrati želi, da bi bil kot ta nadaljevanja, o katerih liki govorijo, vendar mu to nikakor ne uspeva. Tudi sam režijski pristop režiserja McGja (Terminator Salvation, The Babysitter) je tako neenoten, da gledalec sploh več ne ve, kateri filmski žanr sploh gleda. Tako na trenutke kopira tudi igrano adaptacijo stripa Scott Pilgrim Vs. the World.

Film gre še veliko dlje, saj se očitno vsi v tem filmu drogirajo na takšen ali drugačen način in je uživanje raznih prepovedanih substanc nekaj povsem običajnega. Verjetno so se tudi scenaristi in režiser vsak dan znova zadeli, preden so šli na prizorišče in posneli posamezne kadre filma, saj lahko le tako pojasnimo, zakaj je film takšna "sekretna" zmešnjava, kot je. Prvi del je v primerjavi s tem zmazkom mojstrovina, tako da je težko dojeti, kaj je tokrat šlo narobe, da smo dobili takšen McGjevski nateg.

Nadaljevanje tako krade ideje od številnih filmov in jih združuje v celoto, ki sploh ne deluje kot kateri koli film, temveč le skupek posameznih scen, ki ne bi bile v ponos niti Michael Jacksonovemu glasbenemu spotu za skladbo Thriller. Medtem ko se je prvi del vsekakor ponašal z naslovno junakinjo oz. antijunakinjo v podobi Samare Weaving, je v nadaljevanju njena odsotnost v večini filma še kako očitna, saj film brez nje nikakor ne deluje, čeprav je treba priznati, da celotno pozornost tokrat prevzame mlada igralka Jenna Ortega (Iron Man 3, Jane the Virgin), medtem ko je Emily Alyn Lynd (The Babysitter, Hidden) le slab nadomestek Weavingove.

Ta komična grozljivka vsekakor spada med najslabša McGjeva dela, saj je zadeva še slabša od njegove lanske Netflixove štorije Rim of the World, ki tudi ni nekakšen presežek, kar vsekakor pove veliko. Varuška: Morilska kraljica je tako še eno nadaljevanje, ki se lahko skrije pred izvirnikom, saj enostavno pozablja na vse elemente, ki so delovali v predhodniku. Večja količina krvi, več trupel, nagnusnejše in absurdnejše smrti ter pretirani straniščni humor, ob katerem vas pritisne na veliko potrebo, četudi ste jo že opravili, vsekakor niso vrline, s katerimi bi se nek film lahko pohvalil. Preprosto porazno, četudi je film na trenutke zabaven vsaj zaradi svoje absurdnosti in svojega neuprvičenega obstoja.

Ocena:



BESEN (2020)

Besen (Unhinged) je triler, ki obravnava tematiko vedno bolj pospešenega načina življenja, katera se skozi film odraža v obliki depresije, norosti in izbruha jeze na cesti. V filmu sledimo zgodbi matere samohranilke Rachel (Caren Pistorious), ki pelje svojega sina Kyla (Gabriel Bateman) v šolo. Na poti izve tudi, da je ravnokar ob službo, njen sin pa zamuja v šolo, zaradi česar bo moral iti v šolski pripor. V napadu jeze zatrobi avtomobilu pred sabo, ki ni zapeljal skozi zeleno, nakar jo moški (Russel Crowe) v tem avtu nagovori in zahteva, da se mu opraviči. Ker tega ne stori, sproži verižno reakcijo besnečih se dogodkov, ki ogrozijo vse njene bližnje.

Ta triler vsekakor nazorno prikazuje, v kako hitrem, medsebojno odtujenem in nepravičnem svetu danes živimo. V bistvu bi lahko rekli, da gre zgolj za nadgradnjo filma Prosti pad (Falling Down) režiserja Joela Schumacherja, v katerem je po mestu besnel Michael Douglas. Tokrat je to vlogo prevzel Russell Crowe, ki se je vanjo res dobro vživel, saj je njegova igra prepričljiva, a hkrati tudi srhljiva. Ampak kljub temu, da je Crowe dal res vse od sebe, je sam filmski izdelek preveč generičen, da bi žanrsko izstopal, saj je izid vsekakor že znan oz. namignjen pred samim koncem filma.

Tudi stranski liki v filmu služijo zgolj temu namenu, da so postranska škoda ali vodilo za razvoj zgodbe, tako da so pogosto nedodelani. Film na trenutke, še posebej pri vseh umorih, deluje kot nekakšna grozljivka, kot so Krik, Petek 13 in Noč čarovnic, le da tokrat morilec ne nosi nobene maske, ampak so žrtve še vedno dovolj neumne, da bi jih lahko zadavil z brezžičnim telefonom. Režiser Derrick Borte (The Joneses, American Dreamer) se pri vsem tem zgleduje po najslabših trenutkih iz prej omenjenih filmov, novosti, ki jih vpeljuje v samo zgodbo, pa so premalo izrazite ali preveč nedodelane, da bi prišle do izraza ali kako drugače zaznamovale gledalca. Sama zgodba bi lahko bila izpeljana bolj premišljeno in gledalca spodbujala h globljemu razmišljanju, ampak sčasoma se enostavno prelevi v preprosto igro mačke in miši, ki je na velikem platnu bila videna že več kot prevečkrat.

Ampak kljub temu da je film zgolj povprečna, nezavezujoča zabava, vsekakor ni brez svojih čarov, tako da če se vam zahoče slabo uro in pol cestnega besnenja, ki se stopnjuje iz minute v minuto, solidne igre Russella Crowa in odlične glasbene spremljave Davida Buckleyja (The Forbidden Kingdom, The Town), ki dogajanje še samo popestri, potem je vsekakor to film za vas. V bistvu bi lahko rekli, da je film skoraj neke vrste pregreha, ob kateri uživamo, čeprav se zavedamo, da sploh ni tako dobra. Ampak poudarek je na "skoraj", saj film zaradi svoje povprečnosti hitro potone v pozabo.

Ocena:

13/09/2020

Candyman se ne vrača na velika platna letos

Nova adaptacija grozljivke Candyman, pod katero se je kot režiserka podpisala Nia DaCosta (Little Woods) in je poleg Jordana Peeleja (Get Out, Us) napisala tudi scenarij, bi sicer morala priti v kina že junija letos, vendar je bila zaradi pandemije COVID-19 najprej prestavljena na 24. september 2020, nato pa še na 15. oktober 2020. Danes pa vam moramo žal sporočiti, da film ne bo prišel na velika platna letos, saj so se pri studiu Universal odločili, da sam izid prestavijo na zaenkrat še neznani termin v letu 2021.

Za tiste, ki ne poznate zgodbe o Candymanu, naj ponovimo, da gre za lika, ki ga je ustvaril Clive Barker, mojster, ki stoji za grozljivko Hellraiser in tudi knjigo The Hellbound Heart, na kateri sloni ideja o Pinheadu in cenobitih. Candyman je v bistvo morilska duša, ki ima namesto roke zastrašujočo kljuko, s katero mori ljudi, ki ga prikličejo. Če petkrat izgovoriš njegovo ime, mu odpreš vrata do sebe in se tako zaznamuješ za smrt. Nova zgodba sicer sledi Anthonyju McCoyju (Yahya Abdul-Mateen II), ki zasleduje zgodbo o tej urbani legendi v soseščini v Chicagu. Na njegovi raziskovalni poti pa se vsekakor začnejo dogajati nenavadne, srhljive in krvave stvari, ki jih je težko pojasniti.

Dobili smo že tudi uradni napovednik, ki nas bo še kar nekaj časa dražil na sam izid filma, ki je trenutno še nekje tam zunaj. V duhu vseh prestavljanj vsekakor lahko pričakujmo še več zamikov filmskih uspešnic, saj je nedavni izid filma Tenet bil jasen pokazatelj, da visooproračunski projekti in projekti, ki so nastali za zajetnejše vsote denarja, še več kot očitno niso pripravljeni za predvajanje v kinu, saj lahko studie stanejo več, kot bi si ti želeli.

Vir: cinelinx.com

MULAN (2020)

Igrana fantazijska avantura Mulan je v bistvu predelava Disneyjeve istoimenske animirane uspešnice iz leta 1998 in znane kitajske legende o dekletu, ki se je namesto bolnega očeta odpravila v vojsko, da bi pomagala ubraniti cesarstvo pred hunsko invazijo. Seveda v tistem času ženske niso imele kaj iskati na bojišču, tako da je Mulan z morebitnim razkritjem, kdo v resnici je, grozilo dvoje - da bo družini prinesla sramoto in smrt.

Disneyjeve igrane adaptacije animiranih klasik so običajno čista kopija izvirnika z nekaj dodanimi scenami ali dodano glasbeno točko, ampak Mulan v tem pogledu popolnoma izstopa, saj so odstopanja med izvirnikom in igrano predelavo zelo očitna. Režiserka Niki Caro (Whale Rider, North Country) je ubrala podoben pristop, kot ga je Tim Burton ubral pri Dumbu, čeprav bi pri slednjem direktna kopija izvirnika morda delovala celo bolje. Dejstvo je, da je Carojeva uspela oceniti, da se je igrane adaptacije treba lotiti nekoliko drugače, kar se je vsekakor obrestovalo, saj v odstopanjih film res blesti. Eden izmd ključnih dejavnikov je vsekakor opustitev zmajčka Mushuja, ki mu je v izvirniku posojal glas Eddie Murphy. Mushuja so tako v filmu nadomestile dinamike z drugimi liki, nekateri antropomorfni prijatelji iz animiranega filma pa so v igrani adaptaciji celo dobili človeško podobo.

Ampak Disney ne bi bil Disney, če vseeno ne bi skušali v samo zgodbo stlačiti tudi nekaj stvari iz originala. Tako je nastala velika vrzel med režiserkino vizijo in korporativnimi potezami pohlepnega studijskega duha, saj film na več mestih deluje kot dva različna filma, ki se nikakor ne skladata najbolje, saj prehodi med posameznimi deli včasih delujejo, kot da so nepovezani. Niki Caro je s svojo odločitvijo vsekakor šla v pravo smer, ampak Disney je pač studio, ki zadnje čase ne tvega rad in se raje drži že preverjene recepture, tako da na koncu dobimo mešano vrečo, ki vsebuje malo vsega, kar pa na koncu nikakor ni dovolj.

Vizualno je Mulan vsekakor prava poslastica, saj se, kot večina fantazijskih kitajskih produkcij, ne obremenjuje preveč z gravitacijo, kar sami scenografiji doda nek prijeten čar, kot ga je gledalec dobil pri ogledu mojstrovin, kot sta Prežeči Tiger, skriti zmaj (Crouching Tiger, Hidden Dragon) Anga Leeja in Hiša letečih bodal (The House of Flying Daggers) Zhanga Yimoua. Poleg teh antigravitacijskih podvigov je čudovita tudi sama scenografija, ki nam nudi res razkošne lokacije za bitke in mirne oz. dramatične trenutke. Tudi sama sporočilnost se je vsekakor ohranila iz izvirnika, tako da je junakinjino popotovanje, na katerem išče samo sebe, tudi v tej iteraciji lepo vidno, čeprav na trenutke malce preveč poenostavljeno.

Tudi glasbena podlag Harryja Gregsona-Williamsa (The Equalizer, The Martian) je spodobna in dejansko nudi dobro spremljavo dogajanja, čeprav vsekakor manjkajo odlični dramatični toni, ki nam jih je v izvirniku pričaral legendarni, žal že pokojni Jerry Goldsmith (Star Trek: The Motion Picture, First Blood). Čeprav je treba priznati, da je marsikatero skladbo mogoče v malce spremenjenih tonih slišati tudi v tej novi glasbeni spremljavi.

Mulan je torej solidna adaptacija, ki si dovoli malce tvegati, vendar si nekje na pol poti premisli in zajadra v svojo povprečnost. Tudi priznana imena kitajske in ameriške kinematografije, kot so Jason Scott Lee, Jet Li, Donnie Yen, Li Gong, Tzi Ma in Yifei Liu, niso izkoriščeni v vsej svoji veličini, saj so v marsikaterem drugem filmu pokazali veliko več. Liki, ki jih upodabljajo so pogosto enodimenzionalni in nimajo nekega globljega pomena. Tako na koncu ostanemo le z zgodbo z naukom in vizualno poslastico, ki skuša prikriti vse napake, ki jih film nosi s sabo. Vsekakor gre za drzen preizkus, ampak žal se z animirano klasiko ne more primerjati. Če si torej želite slabi dve uri nezahtevnega in sproščenega gledanja ter naslajanja, kaj zmorejo vizualni učinki, potem vam vsaj iz tega razloga priporočamo ogled, čeprav bo na koncu vseeno pustil malce grenak priokus.

Ocena:


11/09/2020

TENET (2020)

Režiser Christopher Nolan se z znanstveno-fantastičnim vohunskim trilerjem Tenet vrača na velika platna v velikem slogu. Zgodba filma se osredotoča na nenavadno zagonetko, ki se odvija skozi dve različni časovni liniji - tisti, ki poteka naprej, in tisti, ki poteka vzvratno, in od katere je odvisna usoda celotnega sveta.
Sam film je zelo enigmatično zasnovan, tako da od gledalca zahteva res vsak trenutek pozornosti. Igralska zasedba, ki vključuje imena, kot so John David Washington (BlackKklansman), Robert Pattinson (The Lighthouse), Kenneth Branagh (Murder on the Orient Express), Elizabeth Debicki (Widows), Michael Caine (The Dark Knight) in Aaron Taylor-Johnson (Kick-Ass), je tudi zelo obetavna in opravi svoje delo odlično. Še posebej dobra je dinamika med Washingtonom in Pattinsonom. Ampak kljub vsej tej ambicioznosti in napetosti pa si gledalec na trenutke nikakor ne more pomagati, da ne bi pomislil, da je večina karakterjev vseeno nekoliko odtujenih oz. oropanih človečnosti.
Nolan je poskrbel tudi za to, da je film prava vizualna poslastica, saj sočasni prikazi dveh časovnih linij prikazujejo res edinstveno dogajanje, sam inverzni svet pa je tudi resnično dosledno prikazan in zahteva veliko filmske magije s posebnimi učinki, vzvratno se gibajočimi kadri in še čem. Sama ideja potovanja skozi čas Nolanu nikakor ni tuja, saj se je z njo soočal že v filmu Medzvezdje (Interstellar). Pravzaprav bi lahko rekli, da je Tenet v bistvu Nolanov "best-of" film, saj vsebuje prvine iz vseh njegovih dosedanjih filmov. Tako smo se z obratnim odvijanjem dogodkov že srečali v njegovem filmu Memento, z grožnjo o vojnem stanju pa nas je na primer strašil že s filmom Dunkirk. Zlikovca, ki mu ni mar za materialno, pa nam je predstavil v odličnem Vitezu teme (The Dark Knight) z Jokerjem.


Tenet je tako najbolj nolanovski film izmed vseh, in sicer v slabem in dobrem pomenu besede. Sama zgodba, vizualna podoba in sporočilnost filma so vsekakor dodelani do potankosti, ampak, kot sem že omenil, bi lahko vseeno še malce več pozornosti posvetil samim likom, ki za razliko od osrednjega tandema enostavno delujejo nekoliko prazno.
Kljub vsem pomanjkljivostim še vedno gre za vrhunski izdelek in verjetno enega izmed boljših filmov letošnjega leta, ampak žal smo od Nolana vajeni bistveno več, saj je s svojimi predhodnimi izdelki postavil res visoke mejo, ki je tokrat ni uspel preseči, ampak le za las. Film je vsekakor vreden ogleda, odlična glasbena podlaga Ludwiga Göranssona (Black Panther, The Mandalorian) pa še dodatno popestri dogajanje. Ogled vsekakor priporočamo.

Ocena:

Igra Donkey Kong Country Returns dobi HD različico

Nintendo je na torkovem Nintendo Directu sporočil, da bo priljubljena igra Donkey Kong Country Returns , ki je leta 2010 prvotno izšla na k...