Sailor Moon Crystal (2014): Prvi vtisi

Že ko so najavili, da prihaja nova animejska adaptacija mange Sailor Moon, so me obhajali mešani občutki. Po eni strani je otrok v meni bil povsem vesel, po drugi pa sem se razumno spomnil, kakšne so zadnje čase animejske adaptacije mang - preveč generične in s premalo vloženega truda. Tudi po ogledu prve epizode so ti mešani občutki še vedno prisotni. Po eni strani je prva epizoda bila v redu, po drugi pa sem dobil občutek, kot da nekaj bistvenega manjka.

Poglejmo za začetek stvari, ki so takšne, kakršne bi naj bile. Usagi je še vedno štorasta 14-letna dečva, ki v šoli dosega porazne rezultate. Tudi njeni šolski prijatelji so vsi prisotni, še posebej nadležni piflar Umino, ki je v tej prvi epizodi bil še bolj nadležen kot v katerikoli epizodi stare serije. Nikakor tudi ne morem zanikati, da je bila prva epizoda dokaj zabavna, saj smo bili deležni kar nekaj Usagijinih štorastih vragolij. Zelo dobra je bila tudi uvodna sekvenca pred najavno špico, saj je imela nek svojevrsten čar. Tudi najavna in odjavna špica nista slabi, ampak tukaj pa se ves pozitivizem konča.

Najprej se bom ustavil pri sami animaciji, za katero enostavno nimam besede, ampak to ne pomeni, da je tako dobra. Ravno obratno. Že res, da so animatorji hoteli napraviti zadevo čim bolj podobno mangi, ampak malo pa bi se res lahko oddaljili od vira. Vsaj ustvarjalci prve animejske adaptacije so si upali stilistično odtavati od vira, kar je definitivno bila boljša odločitev. Če pogledamo animacijo novega animeja, ima Usagi skoraj v vsaki drugi sceni na O odprta usta. Gledalec enostavno ne more mimo tega, da ne bi pomislil na napihljivo "ančko" (ki jih je mimogrede tudi možno dobiti). K temu še dodatno pripomore računalniška animacija v sekvenci s preobrazbo. Poleg tega so telesa likov tako nevšečno razvlečena, da že delujejo popačeno. Verjetno je anoreksija epskih proporcionalnosti med animejskimi ustvarjalci trenutno v modi.

Kar se tiče nekaterih posojevalcev glasov, imajo ali naravnost nadležne glasove ali pa glasovi enostavno ne pašejo k likom. Usagijin piskavi glas (ne pozabite, da je tak bil že v prvi animejski seriji, čeprav je verjetno večina zadevo gledala v nemškem ali kakšnem drugem jeziku, ki ni bil japonščina) še nekako gre prenašati, ampak glasovi nekaterih njenih sošolk pa so naravnost obupni.

Glede na to, da je to prva epizoda, ki bi se naj osredotočala predvsem na to, kako Usagi sreča Luno, je slednja popolnoma neizkoriščena in v bistvu, razen svoje pojave, deluje kot popolnoma prazen lik, katerega namen je, da Usagi prinese njeno broško. Prav tako so neizkoriščeni tudi negativci, saj so v prvi adaptaciji vsi stranski demoni premogli vsaj neko mero karizme, ki je tokrat popolnoma manjkala. Srečanje med Usagi in Mamorujem pa je tudi bilo bolj ali manj medlo, a kljub temu še do neke mere prisrčno, predvsem kar zadeva njen zardel obraz.

Treba pa je priznati, da so na koncu te epizode dobro izpeljali dražilnik za naslednjo epizodo, kar je verjetno večino pripravilo do tega, da tej animejski seriji da možnost, dokler ne bodo zbrane vse varuhinje v mornarskih uniformah. A zaenkrat je ocena bolj negativna kot ne.

OCENA: 5/10